Postavi se na eno nogo!
Zelo se trudim, da bi se v fitnesu držala zase in nepoklicano res nikomur nikoli ne solim pameti. Tudi, ko bi bilo morda treba – zdi se mi, da dobronameren nasvet najde svoje mesto samo pri nekom, ki ga je pripravljen sprejeti. Na tiste z malo tršo glavo, ki ne bi vprašali za pomoč niti, ko nebogljeno ležijo pod grmado uteži, lahko po mojem mnenju bolj vplivaš z dobrim zgledom.
Če pa bi že morala, nekako čez palec oceniti, kaj je ena pogostejših napak, ki jih delajo vadeči v fitnesih, ali še bolje: kako bi na enostaven način, v enem koraku drastično izboljšali svoje treninge, je to to.
Postavi se na eno nogo.
Pod ta, krovni nasvet spada še: primi breme v eno roko, postavi se postrani,… vse, da dobremeniš ločeno eno nogo (unilateralno), eno roko, eno diagonalo, eno stranico itd.
Počepi, mrtvi dvigi, potisk s prsi, pullupi… to so vse zakon vaje. Vseeno pa prosim vsaj poslušaj razloge, zakaj se splača poskusiti še kaj drugega:
- Simetrija
Naša telesa so vse prej kot popolna, ko pride do levo/desne skladnosti. Že brez zunanjih dejavnikov bo ena noga močnejša, ena roka spretnejša in obračanje v eno smer prijetnejše. To se z leti nesimetrične uporabe samo stopnjuje – več reči počnemo z dominantno roko, več teže refleksno odlagamo na gleženj, ki ni bil pred 6 leti malo zvit pri košarki, žvečimo bolj na eno stran itd. Vse to je naravno in bilo bi nesmiselno iskati čisto simetrijo. Vseeno pa je pametno, zlasti, če želimo premagovati nekoliko višja bremena, težiti k temu, da neskladij ne povečujemo.
Če bo tvoj trening sestavljen samo iz gibov, ki jih izvajaš simetrično (počep, mrtvi dvig, skleca, potisk s prsi… ), bo telo vedno našlo način, da izkoristi stran, ki je že močnejša. Stanje se tako samo od sebe ne bo nikoli izravnalo. Če pa dodaš vaje, pri katerih najprej obremeniš šibkejšo stran, ne le, da se bo ta prisiljena vključiti, »najšibkejšemu členu« lahko tudi prilagodiš breme in ponovitve. Počasi bo slabša stran ujela močnejšo.
- Ravnotežje
- Več muzike za manj denarja
Se pravi čim več rezultatov s čim manj premagane teže. To se morda sliši nesmiselno, ampak naj pojasnim.
Recimo, da imaš težave z ledvenim delom hrbta, tega si res ni težko predstavljat. Klasični počepi, z bremenom nad telesnim težiščem (pred seboj, na hrbtu… ) začasno odpadejo, na druge načine pa je težko obremeniti počep do te mere, da je za noge še izziv. Če pa stopiš na eno nogo, namesto na dve, naenkrat potrebuješ pol manjše breme za enak stimulus. Matematika!
- Preprečevanje bolečin
Ko stojimo na obeh nogah in imamo breme na sredini ali v obeh rokah, je težišče lepo varno na sredini naše stojne površine (nekje med stopali, odvisno od siceršnje simetrije). Če pa samo dvignemo eno nogo ali primemo breme v eno roko, je telo prisiljeno reagirati na premik težišča. In če pomislimo na gibe, ki jih dnevno najpogosteje izvajamo – hoja, recimo – ugotovimo, da smo pravzaprav veliko časa samo na eni nogi. Torej bo smiselno ta izziv ponavljati na treningu. Brez uporabe nenavadnih cirkuških vaj in čudnih pripomočkov lahko samo z unilateralnimi vajami izzivamo telo, da se znajde v tuji situaciji in krepimo njegov odziv. Vključi se veliko manjših mišic, ki pri stabilnem položaju počivajo. Življenje ni sonožni počep! Mislim… potica.
Včasih vidimo kakšnega posebneža, ki se drži kot notredamski zvonar, z eno roko pri gležnjih in hrbtenico v obliki spastičnega deževnika, ki ga nič ne boli.
No, on je izjema.
Večina, ki se sooča z močnejšimi mišicami trupa na eni strani ali s konstantnim prenašanjem teže na eno nogo, bo to kmalu čutila. Medvretenčni diski bodo na eni strani bolj stisnjeni, kar v skrajnih scenarijih pripelje do zdrsov, hernij, utesnjenih živcev; kolk na eni strani bo pretirano in nepravilno obremenjen in zato izpostavljen obrabi in tako naprej. Ne pravim, da se te situacije preprosto rešuje. Lahko pa narediš prvi preprost korak prevencije in izvajaš enostranske – unilateralne vaje.
No? Sem te prepričala?
Ostani z mano, naslednjič se pogovarjamo o konkretnih vajah!
