Kaj je zdaj s temi trebušnjaki???

Hvala neimenovani, predragi stranki, ki me je na približno tak način pred kratkim napadla, po tem ko je na internetu prebrala trditev, da  so trebušnjaki “najbolj nevarna vaja” za hrbet.*  Po tem, ko sva na hitro razčistili osnove, sem še kar nekaj časa razmišljala in seveda zaključila, da zadeva ne bo dokončno rešena, če je ne prediskutiramo v enem blogu. *Upam, da mi tegale ne bo očitala, iskreno sem vesela vsakega takega vprašanja, ki je dobra iztočnica za nekajurno nakladanje.

Najprej se dajmo zmenit, kaj so sploh trebušnjaki, če so že tako smrtno nevarni. Da bom vedela, če jih kje srečam! Vaj s katerimi krepimo mišice trupa okoli in okoli hrbtenice je ogromno in nikakor jih ne moremo vseh metat kar v isto športno torbo. Avtor odločne trditve zgoraj najbrž govori o klasičnih upogibih trupa, tako da tudi mi ostanimo zaenkrat pri teh. Najbrž si predstavljaš: stopala zataknjena za rob omare (ali ripstol, če smo udeleženci testiranja za športni karton), roke imamo za glavo, ki jo povlečemo čisto do kolen, potem pa se flopnemo na tla, da ne porabimo preveč energije in motivacije. To ponovimo med deset in trilijonkrat.

In zakaj to delamo?

1. Da bomo imeli 6packe, dddd…

Najbrž tale razlog daleč prednjači pred ostalimi, tako da ga uničimo prvega.

Od trebušnjakov ne boš imel/a radiatorja po trebuhu. Pika konec. Oz. da se malo popravim – morda bo tam nekje, ampak sramežljivo skrit pod plastjo puterčka, ki ga s trebušnjaki poskušaš stopit. To ponavljamo že leta in še bomo: telesna maščoba se ne kuri lokalno! Z usmerjenim treningom celega telesa, ki vključuje trening z utežmi, kardio vadbo in kak intervalni trening tu in tam in z urejeno prehrano (sori) lahko zmanjšaš celotno izolacijo. Kje se bo stanjšala najprej in kje nazadnje pa NI odvisno od tega katerih vaj delaš največ, ampak od tvoje konstitucije in Murphyjevih zakonov.

(Op.a.: Obstajajo trditve, da se do neke mere lahko vpliva na lokalno izgubo maščobe, ampak ti principi delujejo drugače in predvsem niso pretirano potrjeni, tako da… pozabimo. Glej zgoraj.)

2. Ker vsi govorijo o nekem “coru” in tega je treba krepit.

S tem se sicer neizpodbitno strinjam, vsa tvoja moč okončin ni vredna piškavega oreha, če trup ne zdrži napora, pod katerega ga spravljaš (core = jedro). To lahko pomeni, da super sposobnosti samo ne bodo prišle do izraza (npr. ne moreš dvigniti teže, za katero se počutiš sposobnega, ker trup ne zdrži v pravilnem položaju) lahko pa, boh ne daj, pride do poškodb hrbtenice, ki je bila preveč izpostavljena.

S čimer pa se definitivno NE strinjam, je krepitev trupa s trebušnjaki, da bo potem lahko opravljal druge naloge. To je nekako tako, kot da bi v nedogled klikal s kulijem, da se naučiš lepše pisat. Za lepo pisavo je treba veliko in natančno pisat. Tako je treba tudi stabilnost trupa trenirat v položajih, ko je ta izzvana (na primer počepi, predkloni, deske, kompleksne vaje…). Če imamo resnejše težave z aktivacijo, pa za ogrevanje in za dodatno vadbo specifičnih mišic seveda lahko izvajamo tudi dodatne vaje (to bo torej kot ponavljanje črke K čez dve strani), ampak o tem nekaj več v prihodnjem blogu.

3. Ker že imamo bolečine v hrbtu ali pa se jim poskušamo izognit.

Odgovori mi prosim na tole: če se tresneš v vogal mize, da nastane modrica. Boš potem s prstom 100 krat pobezal vanjo, da se pozdravi? Če želiš zdravo kožo na komolcih, a jih boš v krogih okrog hiše drgnil po asfaltu? Zakaj bi bilo torej za tvoje medvretenčne ploščice, ki imajo morda že itak težave same s sabo, dobro in zdravo, da jih mendraš, zvijaš in tlačiš?

Večina poškodb hrbta ne bo nastala z enim nesrečnim dogodkom. Večina so posledica pojava “wear and tear”, nekako tako, kot da v nedogled prepogibaš kovinsko žico. Ta bo tako oslabela, da bo ob naslednjem močnejšem potegu popustila. Videti bo sicer, da je kriv ta poteg, ampak v resnici bi bil morda čisto brez posledic, če mu ne bi tako lepo pripravili terena. Vidiš podobnost?

Prosim, ne zdaj kar na ulice v protestni shod proti trebušnjakom. Kot sem omenila že na začetku, niso vsi trebušnjaki enaki. Ni vsaka vaja, po kateri te boli, ko se poskusiš smejat res slaba za hrbtenico. Dober strokovnjak na področju gibanja pozna razlike med trebušnjaki in “trebušnjaki” in ti zagotovo predpisuje prave. Razlika je lahko že  v načinu izvedbe (pozornost na ohranjanje nevtralnega položaja hrbtenice, gibanje samo v prsnem delu ali v kolku…).

Poleg tega smo različni tudi vsi mi s svojimi preteklimi težavami in prihodnjimi cilji. Zelo nerealistično od mene bi bilo, da ti prepovem vsako priklanjanje in ukrivljanje hrbta. En predklon, ko pobiraš otroka iz luže ali telefon iz stranišča, ne bo naredil razlike. 700 upogibov na treningu in takoj za tem poskus dviga 100 kg s tal, pa je recept za dizaster torto. Težko bomo tudi prepovedali profesionalnim športnikom izvajanje vaj, ki jim preverjeno prinesejo boljše rezultate. Zate, ki nimaš sponzorjev in bi moral bit tvoj cilj (poleg kadeče vroče postave) tudi trajna uporabnost tvojega telesa, pa tak izgovor ne pride v poštev.

Torej: Kaj je zdaj s temi trebušnjaki???

Ne bo te konec, če tu in tam narediš nekaj upogibov, ker je musklfiber naslednji dan noro dober. Ampak težko me boš prepričal, da je to najboljša, najvarnejša in zdrava pot h kateremukoli cilju, ki ga zasleduješ. Dovolj diplomatsko?

P.S., ker v mojih blogih očitno ne gre brez njega- z veseljem se bom v kratkem malo razpisala na temo učinkovitih in varnih vaj za trup, ker te je vse tole najbrž pustilo v zraku. Si za?