Vse je enkrat prvič… Ampak zakaj blog???

Čeprav se nikoli nisem izogibala pisnemu izražanju, (ali kakršnemu koli drugemu izražanju, ko smo že pri tem), mi je bila ideja, da bi pisala blog nekako tuja. Nisem si predstavljala, kakšno modrost bi, v primerjavi z ostalimi, lahko posedovala, in jo morala v dobro človeštva deliti. Ampak, baje je treba včasih pokukat iz cone udobja. Torej, vesoljna populacija medmrežja, MOJ PRVI BLOG.

Razlogov, da sem se podala v ta projekt kljub cmoku v grlu je več. Prvi je moja menedžerka/najboljša prijateljica/projekt, ki mi je držala nož na vratu. Figurativno, seveda. In za to sem ji neskončno hvaležna. Ali ji pa še bom…

V letih dela z ljudmi sem nabrala precej znanja in izkušenj, za katere vem, da bi v poplavi informacij 10 let nazaj koristile meni. Danes bi jih rada v razumljivi obliki podala naprej, naj gre za dognana dejstva, ali mnenja (večinoma slednje).

Nenazadnje pa rada pišem! Na to dejstvo sem v zadnjih letih malo pozabila in posledično vidno zakrnela, za kar se opravičujem in obljubljam izboljšanje. Če bo kdo v prihodnje kak moj prispevek prebral samo zaradi neprekosljivega literarnega doživetja in popljuval vsebino, ne bom nič jezna.

Za tokrat je to vse. Se tipkamo.